Museum of Wooden Carts Secrets
Museum of Wooden Carts Secrets
Blog Article
Louvre leta 1853 V Franciji je bil prvi javni muzej Louvre v Parizu,[21] odprt leta 1793 med francosko revolucijo, ki je prvič omogočil brezplačen dostop do nekdanjih francoskih kraljevih zbirk za ljudi vseh stanov in statusov. Čudoviti umetniški zakladi, ki jih je skozi stoletja zbirala francoska monarhija, so bili javnosti dostopni tri dni v vsakem décade (10-dnevna enota, ki je nadomestila teden v francoskem republikanskem koledarju). Conservatoire du muséum countrywide des Arts (konservatorij Nacionalnega muzeja umetnosti) je bil zadolžen za organizacijo Louvra kot nacionalnega javnega muzeja in osrednjega dela načrtovanega nacionalnega muzejskega sistema.
Čeprav večina muzejev ne dovoljuje fizičnega stika s povezanimi artefakti, obstajajo nekateri, ki so interaktivni in spodbujajo bolj praktičen pristop. Leta 2009 je palača Hampton Court, palača Henrika VIII., v Angliji odprla sobo sveta za širšo javnost, da bi ustvarila interaktivno okolje za obiskovalce.
Učenjaki iz 18. stoletja v dobi razsvetljenstva so svoje zamisli o muzeju videli kot boljše in so svoje naravoslovne muzeje utemeljili na »organizaciji in taksonomiji«, namesto da bi prikazali vse v poljubnem vrstnem redu po Aldrovandijevem slogu.[sixteen]
Za muzejske strokovnjake bi lahko muzej razumeli kot način za izobraževanje javnosti o poslanstvu muzeja, kot so državljanske pravice ali okoljevarstvo. Muzeji so predvsem skladišča znanja. Leta 1829 je James Smithson v zapuščini, ki financira Smithsonian Establishment, izjavil, da želi ustanoviti institucijo »za povečanje in širjenje znanja«.[three]
Moai statua u Britanskom muzeju Globalni pokret za dekolonizaciju muzeja uzima zamah od kasnog 20. stoljeća.[36] Zagovornici ovog pokreta tvrde da su "muzeji kutije stvari" i da ne predstavljaju potpune priče; umjesto toga prikazuju pristrasne narative zasnovane na ideologijama, u kojima se određene priče namjerno zanemaruju.
Kapitolski muzeji, najstarejša javna umetniška zbirka na svetu, se je začela leta 1471, ko je papež Sikst IV. prebivalcem Rima podaril skupino pomembnih starodavnih skulptur.
Galerija Uffizi v Firencah, to umetniško zbirko je v 15. stoletju začel Cosimo I. Medičejski, ki so jo razširili njegovi potomci, leta 1743 pa je ljudem Toskane in vsem narodom zavestno dodal zadnji dedič Medičejcev.
Seeking a precise product? We've been regularly updating the collections that we publish on our Web site but For anyone who is just after a little something specific which you could't come across on the net, then fall by for your pay a visit to or Be at liberty to Speak to us and we is going to be happy to assist you. Assortment A-Z Search our database
Library Fund on the Museum of Yugoslavia has books on museology, artwork background, ethnology along with other guides and non-print resources related into the analyze with the Yugoslav heritage.
The log cart arises from the Lake Defuniak, Florida space and illustrates using animal run transportation during the forest field inside the southeastern states for many years.
Stara zgradba muzeja Ashmolean v Oxfordu v Angliji Zgodnji muzeji so se začeli kot zasebne zbirke bogatih posameznikov, družin ali umetniških ustanov ter redkih ali nenavadnih naravnih predmetov in artefaktov.
Aleksandrijski muzej velja za enega najzgodnejših muzejev na svetu. Čeprav je bil povezan z Aleksandrijsko knjižnico, ni jasno, ali je bil muzej v drugi stavbi kot knjižnica ali je bil del knjižničnega kompleksa. Museum Medtem ko je bilo o muzeju malo znanega, je bil navdih za muzeje v obdobju zgodnje renesanse. Kraljeve palače so delovale tudi kot nekakšen muzej, opremljen z umetnostjo in predmeti z osvojenih ozemelj ter darili veleposlanikov iz drugih kraljestev, kar je vladarju omogočalo, da je zbrane zbirke razkazoval gostom in gostujočim dostojanstvenikom.[eleven]
Posljednjih godina neki gradovi u Unfortunate-u okrenuli su se muzejima kao načinu za ekonomski razvoj gradova. Ovo je posebno slučaj kod postindustrijskih gradova.[16] Primjeri muzeja koji ispunjavaju ove ekonomske uloge postoje širom svijeta. Na primjer, Muzej Bilbao u Guggenheimu, Španija, kao pokušaj baskijske regionalne vlade da revitalizira oronulo staro lučko područje tog grada. Baskijska vlada je pristala platiti a hundred miliona dolara za izgradnju muzeja, što je cijena zbog koje su mnogi stanovnici protestvovali protiv projekta.[seventeen] ipak, više od one,1 milion ljudi posjetilo je muzej 2015, što pokazuje da se čini da se isplatilo lokalnoj vlasti uprkos lokalnim protestima; ključ za ovo je veliki broj stranih posjetilaca muzeja, sa sixty three% posjetilaca koji žive van Španije i na taj način dovode strane investicije direktno u Bilbao.
"[31] Ovaj fenomen nestajanja predmeta posebno je prisutan u naučnim muzejima poput Muzeja nauke i industrije u Chicagou, koji imaju veliku posjećenost djece školskog uzrasta koja mogu imati više koristi od praktične interaktivne tehnologije nego čitanja etikete pored artefakta.[32]